Evropski cilji glede shranjevanja energije do leta 2030 in 2050

Evropa se pospešeno približuje svojemu cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, kar bo povzročilo energetski sistem, ki bo zelo drugačen od današnje oblike.
   

Nestanovitnost vetrne in sončne energije ustvarja nove izzive in elektroenergetski sistemi morajo biti bolj prilagodljivi, kot so danes, da se lahko prilagodijo vse večjemu številu obnovljivih virov energije in spremembam v tokovih električne energije.
   

Shranjevanje energije je ključnega pomena za zanesljivost sistema in varovanje oskrbe z energijo v času nizke porabe energije iz obnovljivih virov, hkrati pa poveča uporabo obnovljive energije v času visoke proizvodnje.
   

Shranjevanje energije je edina rešitev, ki lahko zagotovi kritične storitve prenosa energije, kar je ena ključnih rešitev za zmanjšanje omejitev obnovljive energije.
   

Razvoj shranjevanja energije trenutno zaostaja za uvedbo vetra in sonca, in če uvedba shranjevanja energije ne bo sledila uvajanju obnovljive energije, EU morda ne bo mogla vključiti hitro rastoče obnovljive energije in bo omejena na rezervno energijo fosilnih goriv.
   

Poročilo ocenjuje, da bo skupno povpraševanje po zmogljivostih za shranjevanje energije v EU do leta 2030 doseglo približno 200 GW, do leta 2050 pa bo potrebnih vsaj 600 GW zmogljivosti za shranjevanje energije.
   

Hitro naraščajoča uvedba shranjevanja energije je ključnega pomena, saj je treba v naslednjih devetih letih letno uvesti vsaj 14 GW zmogljivosti shranjevanja energije v primerjavi s samo 0,8 GW zmogljivosti shranjevanja energije, uvedene leta 2020, po podatkih Mednarodne agencije za energijo.
   

Različne države članice bodo do leta 2030 morda že potrebovale znatne količine zmogljivosti za shranjevanje energije, odvisno od deleža spremenljivih obnovljivih virov v mešanici energetskih virov.
   

Določitev ciljev in strategij za shranjevanje energije na ravni EU je ključnega pomena za razvoj industrije shranjevanja energije, ki bo zagotovila jasne dolgoročne usmeritve za udeležence na trgu, javna podjetja, vlagatelje in oblikovalce politik.
   

Poročilo poudarja pomen fleksibilnosti in storitev prenosa energije s shranjevanjem energije kot ključnimi aplikacijami, ki so ključnega pomena za doseganje visoke stopnje integracije obnovljive energije.
    Določitev ciljev glede shranjevanja energije mora temeljiti na celovitem konceptu, ki upošteva cilje zmanjšanja ogljika in strukturne spremembe, potrebne v energetskem sistemu.